O projektu

Nekdanje avstrijske dežele danes pokrivajo več srednjevropskih držav, med njimi tudi Slovenijo. Medtem ko poimenovanju dežel lahko sledimo od srednjega veka do današnjih dni, so se nižje upravne enote vseskozi spreminjale. Imena krajev, ki nam koristijo pri rodoslovnih raziskavah, najdemo v objavljenih imenikih tedanje države Avstro-Ogrske, ki se je s popisi trudila zapisati obliki poimenovanj v obeh jezikih, če sta obstajali.

Popis prebivalstva na Slovenskem, ki je bil izveden leta 1900, smo vzeli za osnovo zbirke Localis. Popis iz leta 1900, ki je vključen v zbirko, vsebuje preko 11.000 krajev v deželah Kranjska, Primorska, Štajerska in Koroška. Pri tem dežele segajo preko sodobnih meja Republike Slovenije in so zajete z vsemi tedaj popisanimi podatki. V zbirki najdemo tudi največ slovensko zapisanih imen krajev poleg nemških imen (primerjano s popisoma 1880 in 1910) ter njihovo upravno pripadnost leta 1900 v občino, sodni okraj, okrajno glavarstvo in deželo, ki se pri vsakem kraju izpišejo hierarhično v nemški in slovenski obliki.

Velika dodana vrednost pa je zapis kraja v nemški kurenti, ki si ga rodoslovec lahko preslika za iskanje zapisov v matičnih knjigah 18. in 19. stoletja. Nabor imen krajev v zbirki Lokalis je tako najprimernejši za splošno rodoslovno uporabo, vključno za začetnika v rodoslovju. S pomočjo te zbirke lahko za obdobje 18. in 19. stoletja spoznamo zgodovinska poimenovanja naselij in njihovo upravno ureditev, kamor so vezani arhivski fondi, v katerih lahko najdemo dragocene zgodovinske osebne podatke.

Prvo zbirko krajev v avstroogrskih deželah je na podlagi popisa iz leta 1900 objavil Janos Bogardi, vendar zbirka Habsburško cesarstvo (objava v letih 1903 do 1908)[1] ni več dostopna. Tako projekt Lokalis želi premostiti še eno težavo z dostopnostjo zbirk podatkov, ki nastane s smrtjo ali drugimi osebnimi okoliščinami urednikov spletnih strani, kjer so ti podatki objavljeni, ko postanejo nedostopne (npr. dr. János Bogárdi[1], dr. Josef Jerko, mag. Janez Toplišek). Delo predhodnikov, ki so bili poleg svojega profesionalnega dela še zagnani rodoslovci, ki so delali v javno dobro, želimo ohraniti in ga nadgraditi v sodobno spletno platformo. PriRod-Lokalis tako uporabniku ponuja preprosto iskanje krajev na Slovenskem, njihovih historičnih oblik zapisov in hkrati učilnico prepoznavanja nemške kurente, s katero se srečajo v matičnih knjigah in drugih dokumentih tistega časa.

Prvi moderni popis prebivalstva na Slovenskem je bil izveden 31. 10. 1857, poleg tega so bili popisi v okviru tedanje Avstro-Ogrske izvedeni še v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910 (vsi na 31. 12.) Med prvo in drugo svetovno vojno sta bila v Sloveniji samo dva popisa (31. 1. 1921 in 31. 3. 1931), po drugi svetovni vojni je bilo – v okviru nekdanje Jugoslavije – izvedenih šest popisov: 15. 3. 1948, 31. 3. 1953, 31. 3. 1961, 31. 3. 1971, 31. 3. 1981 in 31. 3. 1991. Zadnji popis, ta je bil izveden 31. 3. 2002, pa je bil prvi v samostojni Sloveniji. Ob popisih 1971–2002 je bil hkrati opravljen tudi popis stanovanj, ob popisih 1981 in 1991 še popis gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom, ob popisu 2002 pa prvič tudi popis stavb.

V podatkih iz popisov prebivalstva pred drugo svetovno vojno je prikazano dejansko (de facto) prebivalstvo, torej prebivalstvo, ki je ob popisu dejansko prebivalo na ozemlju Slovenije. V podatkih iz popisov po drugi svetovni vojni (1948–1991) je bilo upoštevano prebivalstvo s stalnim prebivališčem v Sloveniji (de jure). Upoštevane so bile osebe, ki so izjavile, da imajo v naselju popisa stalno prebivališče, ne glede na to, ali so bile ob popisu začasno odsotne. Med začasno odsotne so bile štete osebe, ki so bile odsotne krajši čas, in tudi osebe na delu v tujini ter njihovi družinski člani, ki so z njimi živeli v tujini (zdomci), ne glede na trajanje dela oziroma prebivanja v tujini.

V popisu 2002 se med prebivalce Slovenije niso več štele osebe, ki so imele v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vendar so več kot eno leto prebivale v tujini. Po tej metodologiji smo preračunali tudi podatke iz popisa 1991. Poleg tega smo v popisu 2002 prvič upoštevali tudi trajanje prebivanja v Sloveniji in tako kot prebivalce Slovenije upoštevali samo tiste osebe, ki so v Sloveniji prebivale vsaj eno leto, ne glede na to, ali so imele v Sloveniji prijavljeno prebivališče